Slovenska beseda v živo 2: kapitel 5: Oglejte si strip s. 66 i textboken

ej korrekturläst!!

Mojcin glas

Mala soba, Mojca sedi v naslonjaču, mama in oče stojita. Mama molči, oče krega na Mojco, ker je padla na izpitu.

Mojca misli:
Poslušaj! A ne slišiš, da molčim, da nimam besed, da brez besed ni poved, ni odgovora?

Brez odgovora, brez besed, brez mnenja, pa molčim. Ne me spomni vse, ki bi rada pozabila, vse moje sanje, moje življenje, ko sem mislila, da sem bila srečna. Srečna z njim, z mojim fantom, kadar sva šla na ples, kadar sva pila, kadar sva se vozila z njegovo vespo. Nisem vedela, da vse so bile le sanje, moje najlepše sanje, ki jih ni več. Zdaj sem tu, sama, z neuspešnim izpitom, brez mojega fanta, brez mojih sanj. Sama, le očetov glas me raztrga. Ne vem, kaj da odgovorim. Ne vem, zakaj vse je splavalo po vodi. Ne vem nič, ampak on bi, da mu odgovorim zakaj, da mu pojasnim vse. Brez besed, vse besede, ki sem jih imela s prijateljicami nimam več, moram premisliti moje sanje, moja dejanja..... moram premisliti...

Zakaj, zakaj ne slišita mojih nemih besed....